Začetek že zdavnaj začetega

Pred pol leta sem si ustvaril blog. Tukaj, na WordPressu. Idejna zasnova je bila zelo entuziastična, kot se za vsako novo stvar spodobi, poste naj bi pisal vsak dan in to celo v angleščini, dodajal fotke, morda se kak video… To je bilo v praksi. Vendar pa se je ta praksa izkazala za teoretično neizvedljivo. Zaradi moje lenobe, seveda. Napisal sem dva posta, potem pa pol leta nič. Včasih sem se, sredi nočnega učenja na moji postelji, bežno spomnil na ta “projekt”, a vedno sem si rekel nekaj podobnega kot “Mja, saj bom začel pisat, saj se itak ne mudi, ko bo čas…”. No in nastopile so počitnice. In z njimi čas. Zdaj je čas za stvari, ki jih nisem uspel narediti tekom leta. Na moje presenečenje se je teh “stvari” v borem letu neverjetno nabralo – knjige, ki bi jih moral prebrati, pa jih še nisem, knjige, ki jih moram prebrati, pa jih še nisem, ker se še prebijam skozi zaostanke, knjge, ki jih ne rabim prebrati, pa jih vseeno hočem, spletna stran, ki jo moram postaviti na novo (ker pozimi ni bilo kaj prida časa, sem na hitro nekaj spacal skupaj, na kar nisem posebno ponosen), novi dizajnerski programi, ki kar kličejo po “dodatnem usposabljanju”, mašinca pa kliče po novi naložitvi windowsow…. in ja, tudi blog bi lahko malo zamigal. Najprej sem se odločil, da se mi ne ljubi “ubijat” z mojo borno angleščino in v mislih sem preklopil na “ljubo domačo besedo”. Zetegadelj sem pustil svoj obstoječi blog, ter si ustvaril novega na Siolu. Pa sem po prvih klikih ugotovil, da to dejansko WordPressow blog, Siol pa ti v url samo upiči svoje ime in te nafila z svojimi reklamami. Hvala lepa za takšno prodajanje megle, kaj megle, smoga, sem si misli in pičil nazaj na stari račun pri WordPressu.