Zunaj je 11. september, 9/11, Amerika žaluje in ponovno je čas za Bushev egotrip. Šest let je že minilo od “ene največjih katastrof v zgodovini Amerike”, kot pravi mister Bush. Katastrof? Ta pravi se je oglasil, zanj in za njegovo administracijo je to bila ena najboljših stvari, ki bi se jim sploh lahko zgodila. S tistim črnim dnem ameriške zgodovine si je praktično zagotovili naslednji madat. Sedaj ima Amerika imaginarnega sovražnika v obliki teroristov, na katerega se lahko sklicuje domala vedno, ko ji kaka reč ne gre in je kje v krizi. Le kdo si ne bi želel prestrašenega naroda, ki te brez pomislekov uboga v domala vsem, kar si utegneš izmisliti? Od 11. septembra dalje lahko Bush igra na karto ogroženosti in ljudje brez težav kupijo mit, da je “amerika ogožena”, da je “država v vojni”, da lahko “teroristi udarijo kadarkoli”. Gre v bistvu za princip, ki ga je uporabil že Hitler, da je prišel na oblast. Prepričaj narod, da je ogrožen, potem pa sam ponudi rešitev za nastali problem. Prestrašena raja bo takoj podprla tistega, ki jim ponudi pomoč, pri tem pa ima tako sprane možgane, da v vsej svoji panki pozabi, da je taisti človek dejansko tisti, ki je to nevarnost umetno ustvaril in jo naredil tako veliko. Hitler je bil mojster propagande – Nemški narod je uspel prepričati, da jih Židje neznansko ogrožajo, potem pa temu narudu sam ponudil rešitev za njihovo eleminacijo – tako je dobil množično podporo za vso njegovo rovarjenje po Evropi. Bush dandanašnji dela popolnoma isto stvar – le da naroda ne ogrožajo Židi, pač pa teroristi. Vse ostalo je isti princip. Rabiš pač nekega sovražnika, da z njim manipuliraš ljudi, pa sploh ni važno kdo je to. Tako je Bush dobil podporo za napad na Afganistan in Irak, čeprav je vsakemu, ki zna uporabiti tisto zadevo na notranji strani lobanje jasno, da mu je zadišala tam prisotna nafta. Toda zaradi množične propagande imajo Američani že tako sprane možgane, da dejansko verjamejo – ne, ni šel iskat nafte, kje pa, šel je iskat teroriste. Uničil je dve državi samo zato, da zaščiti svojo. Aha.
Ampak, ali naj nas skrbi zaradi Busha, ker tako manipulira z ljudmi? Ne, skrbeti bi nas moralo zaradi ljudi, ki so tako butasti, da mu množično verjamejo. Pa ne samo Bushu, še marsikomu drugemu. Sicer pa – prodajaj meglo, če jo bedak kopuje. Nateguj ljudi, če se pustijo nategovati. Zato so Bushevci danes ponovno izkoristili ugoden datum in s svojim egotripom po raznih slovestnostih z govori spravili tiste, ki so vmes pomotoma uporabili svoje možgane in si upali podvomiti, nazaj na prava pota, nazaj v pravljico o tem, da so »ogroženi in da je Amerika v vojni«. S kom že?
