iPhone

Yes, I got it! iPhone. Dobil sem ga kot božično darilo od brata. Moram priznati, da so se mi kar zatresele roke ko sem počasi odpiral lepo črno škatlo, na kateri se je svetilo odgriznjeno jabolko, srebrni Applov logotip.

V Sloveniji mašinca seveda uradno ne deluje, zato ga je bilo treba heknit. Na netu ne manjka navodil za takšne podvige in z bratom sva to naredila v dobri uri. Žal pa je to le prva stopnja – ki omogoča, da se stvar lahko uporablja za predvajanje glasbe, internet, video in druge aplikacije – za samo telefonijo pa še ni sposoben (ker je novejši model, Apple je vanj že vložil novo zaščito in za zdaj ga še ni noben heknil). Upajmo, da bo kmalu. Drugače pa – performance per exelence. Sprehod po netu je z njim pravi užitek, upravljanje pa enostavno, v stilu. Fensi oblika, perfekten design, touch screen funkcionira odlično, da ne omenjam občutka, ko ga držiš v roki… ni kaj, tudi najbolj zagnani windows-zagovorniki bi ob tem morali priznati, da ima Apple stil, ki ga Microsoft pač nima.* Rahla pomanjkljivost je morda le fotoaparat (dva megapiksla, brez vsakršnih učinkov in možnosti za nastavitve) in pa dejstvo, da ne podpira umts-a. Za vse ostalo pa so v Applu res dobro poskrbeli, bravo.

________

* Če imate čas, si poglejte njihove reklamne videje. Hello, I’m a Mac. And I’m a PC. Posrečeno.

White Christmas

If your holiday is not going exactly as you planned, perhaps this little flash video will put a smile on your face. The original Drifters song is a classic all on its own, but the simple, creative Flash animation is a treatment you just may enjoy. Click on the screen shot below to see this unique presentation of the Drifters White Christmas from the ’50s. It’s not for everyone, but many of you will get a kick out of it.

Telefoni

Pred mesecem se mi je pokvaril telefon. Ne, nisem ga vrgel na tla, kot mi vsak reče, ampak je enostavno nehal normalno delati. Nesel sem ga na Mobitelov center, da ga popravijo. Poslali so me na nek privatni servis, ki je pooblaščen za Mobitel. Tam ga je stric na hitro pogledal in rekel, da je situacija kompleksna in da ga je treba poslati na servis v Ljubljano. Da bo trajalo nekje od enega do dveh tednov, je rekel, in med tem sem dobil rezervni telefon. Tegale:

Njegove melodije so me spominjale na čas, ko so telefončki šele prihajali v “modo” in si bil v osnovni šoli največji as, če si ga imel. Da je star me sploh ni motilo, kar zanimivo ga je bilo tu in tam pogledati. Minila sta dva tedna, o mojem telefonu pa ni bilo glasu, čeprav so rekli, da me pokličejo. Že od začetka sem bil skeptičen in takrat sem bil prepričan, da bom rabil nov telefon, da starega na bo mogoče popraviti in da s tega servisa ne bo nič. Slučajo sem se enkrat v tistem času pogovarjal z bratrancem in mu še čisto bežno omenil to zadevo s telefoni. Pa je naneslo, da je njegov sošolec ravno dobil iPhone, in ker starega telefona ni več potreboval, ga je prodajal za male denarce. Sony Ericsson w810i, 25 evrov. Ja, kupi takoj, super, sem rekel. In tako sem prišel do dobrega telefona za odlično ceno:

Pa vendar me je zanimalo, kaj se dogaja z mojim starim Sonyjem. Ko sem bil ravno na tem, da stopim na servis in povprašam o zadevi, pa končno zazvoni telefon. Pa ne iz servisa v Mariboru, ampak iz Lj. Gospod mi je s prijaznim glasom povedal, da telefona ni mogoče popraviti. Saj sem vedel, da iz tega ne bo nič, sem si mislil. Potem pa je rekel, da se iskreno opravičujejo in da so mi pripravljeni dati nov telefon, saj garancija še velja. Poleg tega je še dodal, da mojega modela žal ni več na voljo, zato mi ponujajo k530i. Ki pa je boljši, lepši in novejši od prejšnjega k610. Neverjetno, sem si mislil.

In res, teden pozneje, telefon je tukaj:

Lep, tanek, šmeksi. Z novo garancijo za dve leti. Neverjetno. Njegove obline so me takoj prepričale v to, da ga obdržim. Ker dveh telefonov ne rabim, starega prodajam. Lahko kupite :=)

Tudi video iz (pred)prejšnjega posta je služil kot preizkus telefona:

Veter, mraz, sneg, baterija se odnese odlično. Video pa zaradi moje nesposobnosti ne najbolj, ker nisem razmišljal o tem, da če telefon telefon držiš v ležečem položaju bo tudi posneti video potem ležeč. Bravo.

Vesel božič!

*Merry Christmas to all of you!

Smučanje

Včeraj sem šel na smučanje. Prvič letos. Spodaj v dolini imamo že cel teden sivo in megleno vreme, zgoraj na smučiščih pa – sonce! Bilo je odlično. Temperatura spodaj okoli -7, zgoraj pa (od oka) nekje med -2,5 in -2,7. Sneg ravno prav težek, da se ga da lepo odriniti, ne premoker, a tudi ne presuh, kar omogoča tisti značilni zvok (nekje med pšššš in čšššš), ki ga lahko občuduješ, ko se sunkovito ustaviš ali pa malo bolj pritisneš v ovinku. Snežne podlage je uradno 40 cm, a sam laično sklepam da manj, saj se je tu in tam potrebno izogibati območjem, kjer na plano gleda trava, kamenčki in podobna nesnaga. Kar seveda zmoti tisti hop-hop ritem, da je človeku kar žal, ko mora zaradi onega jebenega kamna dva metra spredaj na njegovi liniji stiskati robnik in podaljševati  desni ovinek, med tem ko bi lahko že začel levega… Seveda pa Pohorje še naprej ohranja  lepo tradicijo, po kateri človeka sredi prekrasnega sončnega dne za ovinkom pričakajo z delujočim snežnim topom, naciljanim na sredino smučišča. Svaka jim čast…

Sivina spodaj…

… na sedežnici…

… zgoraj pa – sonce!

Pogled dol v meglo.

People mover. English translation per exelence.

_

Tukaj pa še film (posnet kot test novega telefona, a o tem naslednjič…)

Time Management for Creative People

From Business Opportunities Weblog

Stop procrastinating and improve your time management skills with free ebook Time Management for Creative People. Blogger and author Mark McGuinness rolled a series of time management articles into a short (32 page) ebook. Even if you don’t consider yourself a creative person, the ebook is chocked full of useful tips.

Generally speaking I’m not a big fan of those “HowToBePerfect” books. For me, most of them are just a big amount of blabbering performed by some businessman trying nothing more than earn a lot of money with it. And usually there is nothing useful inside. No contents, just blank words. Anyway, in my opinion, this one is a bit different. Although it’s written by a businessman and although it’s written because of money, it still has some useful things inside. If you have time, read it and try out some of the tips. After all, you’ve got nothing to lose, have you?

 

Links for 20.12.007

Last days on the Internet, undoubtedly worth reading.:

http://www.rexblog.com/2007/12/14/17383/
Has Google killed Wikipedia?

http://www.google.com/intl/en/press/zeitgeist2007/index.html
Some Google stats.

http://www.fourhourworkweek.com/blog/2007/12/05/how-to-take-notes-like-an-alpha-geek-plus-my-2600-date-challenge/
The art of taking notes (could be useful for some of us) :=)

http://www.tdbspecialprojects.com/
The Idea Generator

http://thinksimplenow.com/creativity/7-habits-of-highly-innovative-people/
7 Habits of Highly Innovative People

Some English, please

Zadnje dni na ta blog prihaja kar nekaj ljudi iz drugih držav, ki pa seveda ne govorijo slovensko. Nekaj se jih je javilo celo v komentarjih, nekaj na mail. Da ne razumejo slovensko, pravijo. Ja klar. Zato sem se odločil, da vsak teden napišem en post v angleščini – ostalo seveda ostaja slovensko.

Naj vam torej ne izpadejo oči, če tu in tam naletite na kaj angleškega :=)

_________

Yes, you see right – it’s English. From now on one English post per week. I promise. :=)

Still the rest of it remains in Slovene, though.

Enjoy!

Krašenje razreda

Vsako leto na gimnaziji poteka tekmovanje v krašenju*. Kdo ‘ma lepšega. Razred, seveda. In seveda smo tudi letos sodelovali. V sredo smo sicer še mislili, da ne bomo, (deadline je bil v petek) a smo se potem premislili in vse skupaj zorganizirali v enem dnevu (ta zmagovalni pristop bi lahko že počasi zaščitili kot naš trademark). Da se takrat, ko nimaš časa, naredi največ, pa itak vsi vemo. Tukaj je nekaj slikic krašenja (okraševanja) našega ljubega tretjega ceja. Spodaj pa še video, ki je služil kot majhen eksperiment. Kamero sem postavil nekam v kot, da je skoraj cel dan snemala razred, potem pa vse skupaj dal v hitri posnetek. Rezultat ni tako dober, kot sem upal da bo, je pa vseeno še kar zanimivo.

Aja, da malo popravim mojo misel iz prejšnjega posta. Rekel sem, da uživam v okrašenem decembru. Res je. Je pa ena stvar, ki mi gre na živce – kič. Grdi plastični božički, made in china, ki kao “plezajo” skozi okno neke hiše, na katerem je namotanih deset metrov lučk, po možnosti štirih različnih barv, ki nikakor ne pašejo skupaj, in živčno utripajo brez vsakega zaporedja… Lučke so lahko čudovite, če so le razmeščene z malo razuma, stila in občutka. Čisto vsega pa res ne moremo obesiti na okna…

__________

*Ni mi jasno, zakaj se tukaj uporablja beseda krašenje. Nekako mi ni všeč, čeprav ne znam povedati zakaj. Okraševanje, naprimer, se po mojem sliši dosti bolje. Le kdo bi vedel…

Veseli december in KZ1Q je masovno potrošništvo?

Okrašene ulice, lučke, svetleče smrekice in kuhano vino sporočajo: december je tu. Spet. Za mene prehitro, kot ponavadi. Odkar sem se vrnil iz Anglije res ni nobenega časa. Ja, saj to bo krivo. Ako bi ostal doma, potem ne bi zamudil šole, pa še v tistem tednu počitnic bi lahko naredil marsikaj, da me potem ne bi preganjalo še cel mesec. A potem ne bi bilo Anglije, tega pa ne bi spustil, pa če bi bilo vmes deset testov, po možnosti matematičnih. Torej mi ni žal. Zaradi tistih dveh tednov šolskega “luftanja” (če prav mi je koristilo verjetno toliko kot celo leto šole) pa še zdaj lovim zaustanek. Zadnji mesec živim v permanentnem kolapsu sistema. Raztrgan sem na tisoče koncev in nikjer me ni dovolj. Vsi se jezijo name – družina, razširjena družina, šola, prijatelji. Malo sem tu, malo tam, a nikjer dovolj, da bi se naredilo vse, kar se ima za narediti. Povsod me hočejo več. Jaz pa kot kak zombi tavam po svetu, nenaspan, z rdečimi očmi in podočnjaki, zmeden kot tazadnji klošar na tem svetu.*

Zadnjič me je kar presenetilo, ko sem šel po mestu in na lepem opazil, da je že vse okrašeno. Človek, zbudi se, vidiš da je že december, so se drle tiste majhne lučke, ki na Lentu visijo z dreves. Vsa ta predpraznična panika in nabiti nakupovalni centri bodo zagotovo zmotili veliko ljudi, ki bodo spet tečnarili in se zgražali nad tem katastrofalnim kapitalizmom. Karkoli že zdaj pričakujete, mene ne najdete med njimi. Uživam v lučkah, kuhanem vinu, nabitih trgovinah in (pred)prazničnem vzdušju. En mesec tega mi nikakor ni preveč . Všeč mi je, da človek lahko zaživi kot v pravljici, in da samo še čaka, kako bo božiček priletel z njegovimi jeleni in mi dostavil darilo (skozi dimnik, se razume). Sem za to potreben psihiatrične pomiči? Sem svinja, ker podpiram ta “kruti kapitalizem”, med tem ko pol sveta nima kaj za jesti? Misilite si kar si hočete, meni je vseeno.

____________

*Ah ja, saj ne, da bi želel v tem zapisu karkoli posebej izpostaviti, samo malo sem želel pojamrati nad celotno situcijo in zapisati nekaj misli, ki mi v zadnjih dnevih rojijo po glavi. In se hkrati opravičiti vsem, ki me prenašajo v teh hektičnih časih. In se zahvaliti, da me.